+386 1 292 72 00 | fax: +386 1 365 55 39 info@os-brezovica.si

Konferenca 2020

Dvodnevna strokovna konferenca z mednarodno udeležbo:

ŠOLSKI HODNIKI, ŽIVLJENJSKI PREMIKI

Pozitivna psihologija od igralnice do predavalnice

 OŠ Brezovica pri Ljubljani, 6.11.-7.11.2020

 

Po uspešni 1. strokovni konferenci Šolski hodniki, življenjski premiki je nastopil čas, da vas povabimo na drugo konferenco, ki bo potekala jeseni 2020. Na podlagi odzivov in želj udeležencev ter evalvacije pretekle konference, bo letošnja konferenca naredila dva pomembna koraka naprej:

  • konferenca se širi tudi v vrtce v želji po omogočanju izmenjave dobrih praks s področja vključevanja elementov pozitivne psihologije v vzgojno-izobraževalni proces po vsej vertikali od vrtcev do srednjih šol,
  • konferenca postaja dvodnevni strokovni dogodek, ker smo že v lanskem letu komaj vključili vse predvidene vsebine v en dan.

Na povezavi si lahko ogledate zbornik konference Šolski hodniki, življenjski premiki 2019.

Na povezavi si lahko ogledate nagovor dr. Martina Seligmana udeležencem konference Šolski hodniki, življenjski premiki 2019.

Na povezavi si lahko ogledate nekatera mnenja in odzive udeležencev Šolski hodniki, življenjski premiki 2019.

Utrinki s konference Šolski hodniki, življenjski premiki 2019: 

 

 

    

 

Cilji konference:

Cilj srečanja je združiti vzgojitelje, učitelje, ravnatelje, strokovnjake, vrtce, šole, starše, učence in druge, ki želijo bolje spoznati prednosti pozitivne edukacije in deliti svoje izkušnje. Pomemben del srečanja namenjen spodbujanju sodelovanja in deljenja izkušenj in dobrih praks, zato bodo osrednje naloge srečanja:

  • predstavitev možnosti, ki jih pozitivna psihologija in pozitivne edukacija ponujata vrtcem in šolam,
  • omogočiti strokovnim delavcem predstavitev in izmenjavo dobrih praks v vrtcih in šolah.

Z izobraževanjem pedagoških delavcev in izmenjavo dobrih praks za uspešno vključevanje znanj in strategij s področja pozitivne psihologije v vsakdanjo pedagoško prakso želimo prispevati k izboljšanju pogojev za spodbudno okolje za vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa.

 

Organizator: OŠ Brezovica pri Ljubljani

Soorganizator: Center za pozitivno psihologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije – UP FAMNIT

Udeleženci: vzgojitelji, učitelji, svetovalni delavci, ravnatelji vrtcev in osnovnih šol, študenti pedagoških fakultet

Tip srečanja: Konferenca z mednarodno udeležbo

 

Programski odbor:

Dr. Milan Hosta, Zoran Mihajlović, dr. Musek Lešnik, Cvetka Rutar, Meta Trček, Katarina Alič, Janja Bogataj

 

Organizacijski odbor:

Dr. Milan Hosta, Kristijan Zoran Mihajlović, dr. Musek Lešnik, Cvetka Rutar, Meta Trček, Barbara Benčina, Barbara Kavčnik Rogelj, Maja Hladnik

 

Vsebinska področja srečanja:

Vsebinska področja sledijo modelu PERMA Martina Seligmana, po katerem psihološko blagostanje posameznika temelji na petih ključnih področjih oziroma elementih:

  • ​Prijetna čustva oziroma prijetni občutki (P – pleasant emotions),
  • Angažiranost (E – engagement),
  • ​Medosebni odnosi (R – relationships),
  • ​Smisel (M – meaning) in
  • ​Dosežki (A – achievement).

​Poleg teh bo srečanje izpostavilo še dve področji:

  • Razvoj avtentičnosti
  • Spodbujanje pozitivnega odnosa do digitalnih tehnologij

Vsebinska področja:

  1. Vrtec in medosebni odnosi
  2. Vrtec in prijetni občutki
  3. Šola in medosebni odnosi
  4. Šola in prijetni občutki
  5. Šola in angažiranost
  6. Šola in smisel
  7. Šola in dosežki (ne v smislu tekmovalnosti)
  8. Šola in razvoj avtentičnosti
  9. Šola in spodbujanje pozitivnega (zdravega) odnosa do digitalnih tehnologij

 

Pomembni datumi:

Datumi za aktivne udeležence (avtorje prijavljenih prispevkov):

  1. Zadnji rok za prijavo k sodelovanju do 25.2.2020 (Prijava se pošlje skupaj s povzetkom na pripravljeni e-obrazec).
  2. Obvestilo avtorjem o sprejetju prispevkov: do 20.3.2020
  3. Zadnji rok za oddajo celotnega prispevka: 4.5.2020
  4. Rok za oddajo zadnje verzije prispevka po morebitnih popravkih: 30.6.2020

Datumi za slušatelje:

  1. Prijava k sodelovanju do 15.10.2020
Kotizacija za udeležence srečanja:
  • avtor prispevka: 120 EUR
  • slušatelj konference brez lastnega prispevka: 150 EUR
  • kotizacija za študente: 150 EUR

Za izdajo potrdila je obvezna prisotnost ves čas konference.

 

Navodila za pripravo prispevka

Navodila

 

Izhodišče srečanja:

Pozitivna psihologija se ukvarja s proučevanjem in jačanjem pozitivnih vidikov človeškega življenja in duševnosti: z vprašanji sreče, zadovoljstva, smisla, optimizma, upanja, vztrajnosti, odpornosti, psihičnega blagostanja, in z drugimi pomembnimi pozitivnimi vidiki človeškega življenja in doživljanja.

Pozitivna edukacija prenaša spoznanja, metode in tehnike uporabne pozitivne psihologije v vzgojno-izobraževalno okolje.  Vrtce in šole razume kot okolja, v katerih otroci in učenci ne razvijajo le svojih intelektualnih in kognitivnih zmožnosti, pač pa razvijajo tudi široko paleto psihosocialnih in drugih veščin in moči, značajskih moči, vrlin in kompetenc, ki so osnova za zdravo, uspešno in srečno življenje. Njen osrednji cilj je zagotavljanje spodbudnih pogojev za razcvet in dobro duševno počutje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa: otrok in učencev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih.

Pozitivna edukacija dopolnjuje poslanstvo vrtca in šole, ki krepi intelektualne in kognitivne kompetence tako, da širjenje znanja nadgrajuje z učenjem in krepitvijo veščin in moči kot so optimizem, predanost, odpornost, prožna miselnost, čuječnost. Prepričani, da je takšnih znanj in vedenj v slovenskih vrtcih in šolah veliko, želimo s »Festivalom pozitivne psihologije in pozitivne edukacije v vrtcih in šolah« prispevati k širjenju znanj in dobrih praks.

 

Kratek opis Seligmanovega modela PERMA:

Martina Seligman pravi, da psihološko blagostanje posameznika temelji na petih ključnih področjih oziroma elementih:

  • ​Prijetna čustva oziroma prijetni občutki,
  • Angažiranost,
  • ​Medosebni odnosi,
  • ​Smisel in
  • ​Dosežki.

 

Angažiranost

​Ko se ukvarjamo s stvarmi, pri katerih polno uživamo in obenem zahtevajo našo polno prisotnost in pozornost, smo angažirani.

Angažiranost odraža aktiven pristop k življenju in zanimanje ter predanost stvarem, ki se jim posvečamo. V najbolj pristni obliki jo prepoznamo kot preplavljenost (ne najbolj posrečen prevod za izraz »flow«, verjetno bi bil bolj primeren prevod tok) pri otrocih med igro, ali pri odraslih, ko je nekdo tako zatopljen v neko prijetno in vznemirljivo aktivnost, da popolnoma izgubi občutek za sebe in čas.

Vsak človek potrebuje dejavnosti, ki ga v celoti posrkajo vase, ko nas zunanji svet ne more zmotiti. Ko se zatopimo v te dejavnosti, nas preplavijo prijetni občutki. Za nekoga je to lahko šport, za drugega glasba, za tretjega ročno delo … dejavnost, ki vzbudi naše zanimanje, nas globoko pritegne in prevzame našo pozornost, obenem pa nam omogoča razvijati naše kompetence in veščine.

Za kakovost življenja in občutke zadovoljstva v življenju je izjemno pomembno, da čim več časa preživimo v dejavnostih, ki nam omogočajo občutke angažiranosti. Še posebno pomembno je, da omogočimo otrokom dejavnosti, ki nudijo priložnosti za tovrstno angažiranost, saj lahko prav dejavnosti, ki sprožijo polno angažiranost, predstavljajo najboljše priložnosti za razvoj njihovih kompetenc, veščin in čustvenih zmožnosti.

Za vzdrževanje angažiranosti potrebujemo dejavnosti, ki nam predstavljajo izziv in so zahtevne (preprosta in rutinska opravila so naravni sovražniki angažiranosti). Raziskave kažejo, da ljudje doživljajo preplavljenost in angažiranost na delovnem kot energijo, predanost in zatopljenost v trenutne naloge. Če želimo razvijati in krepiti angažiranost pri otrocih, za to potrebujemo predvsem zanimive in zahtevne izzive.

 

Prijetna čustva / prijetni občutki

Prijetna čustva so neposredno povezana z občutki sreče. Zmožnost osredotočenja na lastna prijetna čustva je povezana z optimizmom ter zmožnostjo gledati na lastno preteklost, sedanjost in prihodnost s pozitivne perspektive. Pozitiven pogled na življenje pa pomembno prispeva h kakovosti življenja, odnosov in dela, navdihuje k večji ustvarjalnosti.

Vsak človek doživlja v življenju vrhunce in padce. Osredotočanje na neprijetne dogodke povečuje tveganje za razvoj tesnobe, depresije in drugih neprijetnih stanj. Osredotočanje na pozitivne plati življenja pa lahko pomaga lažje in hitreje prebroditi manj prijetna obdobja; pozitivna perspektiva lahko pomaga vztrajati in premagovati zahtevne izzive.

Raziskave kažejo, da lahko optimizem in pozitiven odnos do življenja vplivata na boljše počutje in zdravje. Pogostejše doživljanje prijetnih čustev pa ima pozitivne posledice na različnih področjih življenja, od šole do dela.

Pomembno je, da otrokom omogočamo priložnosti za doživljanje in izražanje prijetnih čustev in občutkov.  Prijetna čustva, ki zajemajo občutke sreče, zadovoljstva, pomirjenosti, veselja, so pomembna za dolgoročni razvoj občutka obvladovanja sveta in sebe ter dolgoročno vplivajo na občutek kakovosti življenja.

 

Odnosi

Osrednji element PERMA modela in najpomembnejši za doživljanje notranje sreče in zadovoljstva so kakovostni medosebni odnosi. Odnosi, ki sprožajo občutja vzajemne povezanosti in podpore z ljudmi, ki so nam pomembni, se povezujejo z višjim življenjskim zadovoljstvom, upanjem, hvaležnostjo in delujejo kot varovalni sistem, ki nam olajša prebroditi neprijetne dogodke, občutke depresije in osamljenosti.

Sobivanje z drugimi ljudmi je nekaj, kar ima za nas tako velik evolucijski pomen, da celo nevroznanstvene raziskave kažejo, da se takrat, ko smo ogorženi, da bi ostali zapuščeni, aktivirajo središča za bolečino v naših možganih.

Odnosi in povezave z ljudmi so en od najpomembnejših vidikov življenja. Kot družabna bitja vzcvetimo v okolju, ki omogoča povezovanje in močne čustvene in drugačne vezi z drugimi, ljubezen, intimnost. Trdni in iskreni odnosi nam nudijo oporo v težavnih časih, krepijo zadovoljstvo z našim socialnim življenjem, povečujejo pa tudi vključenost in skrb ter podporo s strani drugih. Zato ljudje v skupnostih s prevladujočimi pozitivnimi odnosi pogosteje občutijo pozitivna čustva. Altruizem in nesebična skrb za druge, ki izvira iz takšnih odnosov, pa krepi psihično blagostanje vseh vpletenih.

Pomembno je, da otrokom omogočamo priložnosti za navezovanje in vzdrževanje zaupljivih, pristnih in trdnih odnosov z drugimi ter razvoj socialnih veščin in kompetenc, ki jim bodo pomagale graditi in ohranjati takšne odnose v zrelih letih.

 

Dosežki

Jasni cilji, četudi majhni, pomembno prispevajo k občutkom psihičnega blagostanja, sreče in zadovoljstva v življenju. Naši dosežki, uresničeni cilji, krepijo samovrednotenje in samozaupanje. Tudi majhni osebni dosežki so lahko pomembni in vztrajni gradniki, ki krepijo našo samoučinkovitost.

Pomemben vir zadovoljstva je že napor, ki ga vlagamo v uresničevanje posameznega cilja. Tudi če cilja ne dosežemo takoj, lahko že poskušanje vzbudi občutke zadovoljstva in krepi pomembno lastnost, ki jo Carol Dweck imenuje razvojna naravnanost (»growth mindset«).

Otroci, ki odraščajo med odraslimi, ki si aktivno zastavljajo (in uresničujejo) cilje, razvijajo veščine, ki jim pozneje pomagajo zastavljati in dosegati lastne cilje. Posebno zanimivo je opazovati otroke in njihovo zadovoljstvo pri doseganju ciljev, ki se odraslim lahko včasih zdijo banalni. Notranje zadovoljstvo, v kombinaciji z zunanjim priznanjem krepi otrokovo samozavest in zaupanje v svoje zmožnosti, to pa ga spodbuja k dodatnemu trudu in dosežkom. Takšno samozaupanje pomaga graditi odpornost na izzive in krepi veščine, ki jim bodo pomagale, da v prihodnosti ne bodo popustili ob morebitnih neuspehih, pač pa vztrajno premagovali izzive v življenju.

Ljudje, ki doživljajo več uspehov, pogosteje doživljajo in kažejo pozitivna čustva, kot so upanje, sočutje, empatija, udobje, zadovoljstvo, radost, ljubezen, hvaležnost in gorečnost, so predani svojemu delu ali interesom ter pogosto odkrivajo nove stvari, ki jih zanimajo. Na vseh področjih življenja so sposobni graditi in vzdrževati močne odnose ter čutijo pripadnost nečemu večjemu od sebe (skupini, timu, skupnosti), ki jim v življenju daje smisel.

 

Smisel

Četrti element PERMA modela je smisel; subjektivno merilo, ki prispeva k notranjemu občutku blagostanja in se navezuje na povezanost z nečim večjim od sebe ter občutek, da je življenje vredno. Občutek smisla je temelj našega razumevanja tega, kdo smo, kam spadamo, kakšen je naš namen, kaj nam daje smisel. Ljudem, ki se počutijo izpolnjene in aktivno počnejo stvari in aktivnosti, ki so jim pomembne, občutek smisla obenem vliva tudi upanje v prihodnost.

Ljudje, ki čutijo občutek namena in smisla v življenju, so bolj srečni in zadovoljni. Občutek smisla je tudi pomembno varovalo pred depresijo.

Za razvoj občutka smisla je pomembno, da energijo in čas posvečamo stvarem, opravilom, dejavnostim, ki se nam zdijo smiselne in pomembne. Enako velja za otroke: bolj kot občutijo stvari, ki jih počnejo kot smiselne in pomembne, bolj bodo te dejavnosti pozitivno vplivale na njihovo psihično blagostanje in na razvoj občutka smisla.