Konferenca 2024
Konferenca v organizaciji institucije na državni ravni
NAPREJ, A NAZAJ K ODNOSOM!
Pozitivna psihologija v vrtcih in šolah
OŠ Brezovica pri Ljubljani, 22. in 23. 11. 2024
Tip srečanja: konferenca v organizaciji institucije na državni ravni (3 točke po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive).
Vabimo vas na 3. strokovno konferenco Pozitivna psihologija v vrtcih in šolah
»NAPREJ, A NAZAJ K ODNOSOM!«
Jeseni bo minilo pet let, odkar je 1. strokovna konferenca Pozitivna psihologija v šolah pod naslovom »Šolski hodniki, življenjski premiki« združila več kot 150 udeležencev, prepričanih, da šole niso le prostor znanja, pač pa tudi odnosov in utrjevanja ključnih življenjskih veščin, poguma, optimizma, rezilientnosti, hvaležnosti … Le nekaj mesecev po odlično sprejeti konferenci je privršala epidemija in pokazala, o kako pomembnih temah smo se takrat pogovarjali. Druga konferenca (spomladi 2022) je le še potrdila, kako potrebna je izmenjava dobrih praks in idej za vzpostavitev blagostanja in dobrega počutja vseh v vrtcih in šolah – otrok, najstnikov in odraslih; varovancev, učencev in zaposlenih.
Pri spraševanju, kako na najbolj primeren način obeležiti pet let od ene od najbolj odmevnih konferenc v slovenskem pedagoškem prostoru, je odgovor kot na dlani – z novo konferenco.
Ob razmišljanju o naslovni temi konference je odgovor prav tako jasen. Izkušnje zadnjih let so nas ponovno opozorile, da so rezultati, materialni pogoji, nove tehnologije in še marsikaj drugega pomemben dejavnik vsakdana v vrtcih in šolah; temelj življenja v njih pa so bili in bodo vedno odnosi. Odnosi so tisti, od katerih je odvisno počutje udeležencev, mlajših in starejših. Odnosi so podlaga rezultatov. Odnosi vzpostavljajo pogoje za to, kakšna znanja in katere vrline bodo otroci odnesli s sabo iz vrtca in šole. Čas je, da odnosom vrnemo mesto v ospredju procesov v vzgoji in izobraževanju.
Cilji konference:
- Predstavitev možnosti, ki jih pozitivna psihologija in pozitivna edukacija ponujata vrtcem in šolam.
- Ponuditi udeležencem vrhunska predavanja in delavnice (Boštjan Gorenc – Pižama, Miha Kramli, David Zupančič, Violeta Bulc, Rudi Sieger, Mari Dobnik Žerjav).
- Omogočiti strokovnim delavcem predstavitve njihovih dobrih praks v vrtcih in šolah.
- Spodbujati izmenjavo dobrih praks v medsebojnih pogovorih.
Vizija srečanja: Z izobraževanjem pedagoških delavcev in z izmenjavo dobrih praks za uspešno vključevanje znanj in strategij s področja pozitivne psihologije v vsakdanjo pedagoško prakso želimo prispevati k izboljšanju pogojev za spodbudno okolje za vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa.
Organizatorja konference: OŠ Brezovica pri Ljubljani in Center za pozitivno psihologijo, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem.
Lokacija konference: OŠ Brezovica pri Ljubljani, Šolska ulica 15, 1351 Brezovica.
Udeleženci: vzgojitelji, učitelji, svetovalni delavci, ravnatelji vrtcev, osnovnih šol in drugih VIZ zavodov, študenti pedagoških fakultet.
Format srečanja: dvodnevno strokovno srečanje, ki zajema plenarna predavanja, okrogle mize, delavnice in predstavitve dobrih praks v obliki referatov.
Programski odbor konference:
Roman Brunšek, OŠ Škofljica
Nina Klemen, Vrtec Kolezija
Marijana Kolenko, OŠ Lava
Tina Merčnik, Vrtec Hansa Christiana Andersena
Zoran Mihajlović, Horizonti, Šola razvojnih naukov in praks
Kristijan Musek Lešnik, FAMNIT, Univerza na Primorskem
Maja Novljan, OŠ Brezovica pri Ljubljani
Meta Trček, OŠ Brezovica pri Ljubljani
Organizacijski odbor:
Meta Trček, Kristijan Musek Lešnik, Barbara Kavčnik Rogelj, Maja Novljan, Polona Jerkič, Lidija Pečjak Zgonc, Vesna Pregelj, Peter Kolar.
Vsebinska področja srečanja in teme:
- Medosebni odnosi v vrtcu oz. v šoli.
- Prijetna čustva oziroma prijetni občutki v vrtcu oz. v šoli.
- Spodbujanje zavzetosti v vrtcu oz. v šoli.
- Osmišljanje učnega procesa. Smisel.
- Zastavljanje ciljev in prepoznavanje dosežkov.
- Spodbujanje poguma.
- Preventiva za duševno zdravje otrok in šolarjev.
- Prebujanje vedoželjnosti.
- Zbranost misli in umirjenost uma.
Želimo, da so prispevki v uvodu podprti s kratkim teoretičnim delom, osrednji del pa naj predstavlja opis primera dobre prakse. Zaključek naj vsebuje izpostavitev dobrih idej pri izvedbi v praksi ter enega oz. dva predloga za izboljšavo.
Navodila za pripravo prispevka
Link: Navodila za pisanje prispevka
Pomembni datumi:
Datumi za aktivne udeležence (avtorje prijavljenih prispevkov):
- Zadnji rok za prijavo k sodelovanju skupaj s povzetkom je 31. 8. 2024. (Prijava se pošlje skupaj s povzetkom prispevka na pripravljeni e-obrazec: Obrazec za prijavo).
- Obvestilo avtorjem o sprejetju prispevkov bo poslano do 15. 9. 2024.
- Zadnji rok za oddajo celotnega prispevka je 8. 10. 2024 na e-naslov konferenca@os-brezovica.si.
- Povratna informacija o morebitnih popravkih bo avtorjem prispevkov poslana do 27. 10. 2024.
- Rok za oddajo zadnje verzije prispevka po morebitnih popravkih je 5. 11. 2024.
Datumi za slušatelje in študente:
- Prijava k udeležbi je do 15. 10. 2024.
Kotizacija za udeležence srečanja:
- avtor prispevka: 150 EUR,
- slušatelj konference brez lastnega prispevka: 150 EUR,
- kotizacija za študente pedagoških fakultet in sorodnih študijskih smeri: 30 EUR.
(Kotizacija vključuje program konference, kosilo 22. 11. in 23. 11., malico 23. 11., prigrizke in napitke.)
Vsebinska področja srečanja in teme:
Vsebinska področja v večjem delu sledijo modelu PERMA Martina Seligmana, po katerem psihološko blagostanje posameznika temelji na ključnih področjih oziroma elementih.
Medosebni odnosi
Izzivi
- Načini spodbujanja sobivanja in učenja odnosov v vrtcih in šolah.
- Razvijanje socialnih veščin za trdne in zdrave odnose.
- Odnosi na vseh ravneh: med otroki, s starši, v kolektivu …
Noben drug dejavnik ne vpliva tako globoko na notranje zadovoljstvo (ali pa zagrenjenost) v življenju kot prav kakovost odnosov z drugimi. Vrtec in šola sta prostor učenja sobivanja, kjer se otrokova socialna mreža intenzivno širi. Z izkušnjami navezovanja prijateljstev in reševanja nesporazumov se otroci učijo postajati osebe, na katere se vrstniki lahko zanesejo in jim zaupajo. Priložnosti za navezovanje in vzdrževanje zaupljivih, pristnih in trdnih odnosov z drugimi v vrtcu in šoli pa krepijo razvoj socialnih veščin, altruizma in kompetenc, ki jim bodo pomagale graditi in ohranjati takšne odnose v zrelih letih. Trdni in zdravi odnosi, ki temeljijo na dobrih zgodnjih izkušnjah, pa delujejo tudi kot varovalni sistem, ki nudi oporo v težavnih časih in olajša prebroditi manj prijetne dogodke in občutke.
Prijetna čustva oziroma prijetni občutki
Izzivi
- Aktivno usmerjanje pozornosti k prijetnim, pozitivnim dogodkom in občutkom.
- Preprečevanje vrtenja v začaranem krogu neprijetnih občutkov.
- Načini spodbujanja optimizma in pozitivne klime v vrtcih in šolah.
Vrtec in šola lahko otrokom omogočata nešteto priložnosti za doživljanje in izražanje prijetnih čustev in občutkov. Občutki sreče, zadovoljstva, pomirjenosti, veselja v okolju, v katerem otroci in mladi preživijo velik del dneva, vplivajo na razvoj občutka obvladovanja sveta in sebe ter dolgoročno na občutek kakovosti življenja. Zmožnost doživljanja in refleksije prijetnih čustev ima pozitivne posledice na različnih področjih življenja, od vrtca in šole do doma, in je povezana z optimizmom.
Prijetna čustvena klima v vrtcu in šoli vpliva na počutje otrok in odraslih in deluje kot pospeševalnik domišljije in vztrajnosti: ko otroci uživajo v početju, ki ga občutijo kot privlačno in zanimivo, bodo vztrajali, tudi če naletijo na izzive in prepreke; vztrajnost pa jih lahko vodi do novih spoznanj in večjih občutkov zadovoljstva po uspešno rešenih izzivih.
Zavzetost
Izzivi
- Načrtovanje učnih izkušenj, ki spodbujajo občutke zavzetosti, angažiranosti.
- Načini spodbujanja vztrajnosti.
- Krožki, dejavnosti in hobiji: priložnosti za doživljanje zavzetosti.
Vsi poznamo izkušnje, ko nas (ali otroke/mlade) nekaj, kar počnemo, v celoti pritegne; vzbudi naše zanimanje in je tako izpolnjujoče, da globoko prevzame našo pozornost, ob tem pa nevede razvijamo naše kompetence in veščine. Zavzetost navadno ni rezultat zavestnega napora; zgodi se spontano, ko počnemo stvari, ki jih imamo radi in pri katerih smo uspešni, dobri, nas navdušujejo in navdihujejo; ne pri preprostih, rutinskih, banalnih stvareh, pač pa pred zahtevnimi izzivi, ki izzovejo vse naše zmožnosti. Zato je pomembno otrokom in mladim (za odrasle velja enako) omogočiti različne priložnosti za tovrstno angažiranost: prav dejavnosti, ki sprožijo polno zavzetost, namreč predstavljajo najboljše priložnosti za razvoj kompetenc, veščin in znanja.
Smisel
Izzivi
- Osmišljanje učnega procesa in njegovo povezovanje z vsakdanjim življenjem in izzivi.
- Načrtovanje dejavnosti, ki jih otroci in mladi doživljajo kot smiselne in relevantne za njihovo življenje.
Občutek, da so stvari, ki jih počnemo, pomembne in smiselne, prispeva k notranjemu občutku blagostanja. In obratno: če energijo, čas in napor porabljamo za stvari, v katerih ne prepoznamo smisla, se ne moremo počutiti zadovoljni in izpolnjeni. Podobno velja za otroke: početi stvari, v katerih ne vidijo smisla, je zanje enako frustrirajoče in neprijetno kot za odrasle. In obratno: če so naloge in izzivi povezani s temami in vprašanji, ki so zanje zanimiva in relevantna … se lahko začnejo dogajati tektonski premiki pri njihovem odnosu do šole, pouka, znanja.
Dosežki
Izzivi
- Znamo pohvaliti druge in sebe?
- Spodbujanje razvojne miselnosti.
- Načrtovanje dejavnosti, ki gradijo samozaupanje.
Bistveni element avtentičnega doživljanja uspehov je sledenje lastnim ciljem in radost ob lastnih uspehih in dosežkih na različnih področjih (od športa, dela, iger do konjičkov) zaradi njih samih, ne s ciljem tekmovanja in premagovanja drugih. Drobni in večji uspehi prispevajo k občutkom sreče in zadovoljstva; uresničeni cilji vzbujajo prijetne občutke in gradijo samovrednotenje, samoučinkovitost in samozaupanje. Otroci, mladi in odrasli, ki doživljajo več uspehov, pogosteje doživljajo in izražajo pozitivna čustva, kot so upanje, sočutje, empatija, udobje, zadovoljstvo, radost, ljubezen, hvaležnost in gorečnost; bolj so predani svojemu delu in interesom; pogosteje odkrivajo nove stvari, ki jih zanimajo; na različnih področjih življenja so sposobni graditi in vzdrževati močne odnose brez občutka ogroženosti ob uspehih drugih.
Spodbujanje poguma
Izzivi
- Ohranjanje poguma pri otrocih in mladih.
- Negovanje kulture poguma namesto strahu pred neuspehom.
- Iskanje otrokovih interesov, zanimanj in močnih področij.
Vrtci in nižji razredi šole so mnogokrat prostori neverjetne radovednosti, raziskovanja in poguma; ki se vse prevečkrat počasi umikajo vzdušju strahu pred napakami. Premik od otroka, ki želi ugajati odraslim in se zato boji neuspehov, do mladostnika, ki neuspehov ne razume kot nekaj usodnega, pač pa kot nujne življenjske izkušnje na poti k uspehom, se lahko zgodi le v okolju, v katerem se otroci in mladi čutijo sprejeti in svobodni.
Pogum ni odsotnost strahu; strah je naraven in zdrav odziv na nevarnosti. Prava hrabrost je zmožnost storiti, kar se nam zdi prav, navkljub strahu (na primer otrokova odločitev za govorni nastop kljub strahu pred nastopanjem). Šola pa je idealen prostor za izkušnje in krepitev zavedanja, da se je za pomembne cilje vredno in potrebno potruditi, da je smiselno verjeti v sebe, da je vredno ostajati zvest sam sebi kljub različnim zunanjim pritiskom in tudi takrat, ko bi bilo bolj udobno zatajiti svoje interese in vrednote.
Preventiva za duševno zdravje otrok in šolarjev
Izzivi
- Premik od kurative proti preventivi.
- Krepitev življenjskih moči za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih.
- Krepitev rezilientnosti.
Epidemija koronavirusne bolezni je verjetno bolj kot kateri koli drug dogodek v zadnjih desetletjih opozoril na to, kako pomembna je preventiva za duševno zdravje otrok in šolarjev.
Prebujanje vedoželjnosti
Izzivi
- Načini za ohranjanje otroške vedoželjnosti in radovednosti.
- Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti.
- Spodbujanje in krepitev razvojne miselnosti pri otrocih in mladih.
Veselje do raziskovanja je sila, ki močno usmerja otroško spoznavanje sveta, zgodnje učenje in mišljenje. V spodbudnem okolju se razvija, v nespodbudnem zlahka izzveni. Zavedanje pri otrocih in mladih, da jih spodbujamo pri raziskovanju, občutek zaupanja vanje in v njihove zmožnosti ohranja njihovo radovednost in postavlja temelje poznejši ustvarjalnosti.
Otroško radovednost lahko spodbujamo z različnimi izzivi, nalogami, dejavnostmi, igrami. Ko začne le-ta voditi v nastajanje novih idej in rešitev, se rodita ustvarjalnost in inovativnost. S sistematičnim spodbujanjem radovednosti, divergentnega mišljenja in ustvarjalnosti v šolskem okolju ustvarjamo pogoje za poznejšo inovativnost v različnih življenjskih okoliščinah in pri različnih izzivih.
Zbranost misli in umirjenost uma
Izzivi
- Načini za ohranjanje zbranosti misli in umirjenosti uma.
- Ohranjanje zbranosti pri otrocih in mladih.
Razvoj digitalizacije, ki je po eni strani veliko prispeval k informiranosti in razgledanosti posameznika, nas je po drugi strani obremenil z velikanskimi količinami podatkov. Ti avtomatizirano prihajajo do nas iz različnih virov, ne da bi se morali zanje kakor koli potruditi. Posledično se je povečala miselna pasivnost in razpršenost. Ohranjanje daljše zbranosti in pozornosti, še posebej pa sposobnost avtentičnega mišljenja, za marsikoga že predstavlja precejšen izziv.
Zagotovo so najbolj na udaru otroci, na katere ima digitalna tehnologija še posebej velik vpliv. Tako se v vzgojno-izobraževalnih programih, tako po svetu kot pri nas, vse več pozornosti namenja razvoju zbrane pozornosti, umirjenosti uma in prisotnosti v sedanjem trenutku. Uveljavljajo se praktični prijemi, povezani z razvojem zbranosti misli, sprostitvene tehnike, miselne vaje in treningi ter različne meditacije. Pogosto je to v obliki mehkih metod in prijemov, ki so prilagojeni razvojni stopnji otrok. Seznanjanje s tem vsebinskim področjem in izmenjava dosedanjih izkušenj je lahko dobrodošla podpora v učnem procesu in vsebinska osvežitev pri delu z otroki.
Izhodišče srečanja:
Pozitivna psihologija se ukvarja s proučevanjem in jačanjem pozitivnih vidikov človeškega življenja in duševnosti: z vprašanji sreče, zadovoljstva, smisla, optimizma, upanja, vztrajnosti, odpornosti, psihičnega blagostanja in z drugimi pomembnimi vidiki človekovega življenja in doživljanja.
Pozitivna edukacija prenaša spoznanja, metode in tehnike uporabne pozitivne psihologije v vrtčevsko in šolsko okolje. Razume ga kot okolja, v katerih otroci oz. učenci ne razvijajo le svojih intelektualnih in kognitivnih zmožnosti, pač pa razvijajo tudi široko paleto psihosocialnih in drugih veščin in moči, značajskih moči, vrlin in kompetenc, ki so osnova za zdravo, uspešno in srečno življenje. Njen osrednji cilj je zagotavljanje spodbudnih pogojev za razcvet in dobro počutje vseh članov skupnosti: otrok, učencev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih.
Pozitivna edukacija dopolnjuje poslanstvo vrtca in šole ter razvoj intelektualnih in kognitivnih kompetenc nadgrajuje s širjenjem znanja in krepitvijo veščin in moči za zagotavljanje optimalnega delovanja in počutja učencev in zaposlenih. Tradicionalno poučevanje povezuje s skrbjo za razvoj življenjskih veščin, kot so predanost, optimizem, odpornost, prožna miselnost, hvaležnost, zbranost misli. Za to strokovni delavci v vrtcih, šolah in zavodih potrebujejo podporo pa tudi nova znanja, vedenja in orodja. Prepričani, da je takšnih znanj in vedenj v slovenskem prostoru in v slovenskih šolah veliko, želimo s konferenco poleg predstavljanja novih idej tudi prispevati k širjenju znanj in dobrih praks.
Kratek opis Seligmanovega modela PERMA
Martin Seligman pravi, da psihološko blagostanje posameznika temelji na petih ključnih področjih oziroma elementih:
- prijetna čustva oziroma prijetni občutki,
- angažiranost,
- medosebni odnosi,
- smisel in
- dosežki.
Angažiranost
Ko se ukvarjamo s stvarmi, pri katerih polno uživamo in obenem zahtevajo našo polno prisotnost in pozornost, smo angažirani.
Angažiranost odraža aktiven pristop k življenju in zanimanje ter predanost stvarem, ki se jim posvečamo. V najbolj pristni obliki jo prepoznamo kot preplavljenost (ne najbolj posrečen prevod za izraz »flow«, verjetno bi bil bolj primeren prevod tok) pri otrocih med igro ali pri odraslih, ko je nekdo tako zatopljen v neko prijetno in vznemirljivo aktivnost, da popolnoma izgubi občutek za sebe in čas.
Vsak človek potrebuje dejavnosti, ki ga v celoti posrkajo vase, ko nas zunanji svet ne more zmotiti. Ko se zatopimo v te dejavnosti, nas preplavijo prijetni občutki. Za nekoga je to lahko šport, za drugega glasba, za tretjega ročno delo … dejavnost, ki vzbudi naše zanimanje, nas globoko pritegne in prevzame našo pozornost, obenem pa nam omogoča razvijati naše kompetence in veščine.
Za kakovost življenja in občutke zadovoljstva v življenju je izjemno pomembno, da čim več časa preživimo v dejavnostih, ki nam omogočajo občutke angažiranosti. Še posebno je bistveno, da omogočimo otrokom dejavnosti, ki nudijo priložnosti za tovrstno angažiranost, saj lahko prav dejavnosti, ki sprožijo polno angažiranost, predstavljajo najboljše priložnosti za razvoj njihovih kompetenc, veščin in čustvenih zmožnosti.
Za vzdrževanje angažiranosti potrebujemo dejavnosti, ki nam predstavljajo izziv in so zahtevne (preprosta in rutinska opravila so naravni sovražniki angažiranosti). Raziskave kažejo, da ljudje doživljajo preplavljenost in angažiranost na delovnem mestu kot energijo, predanost in zatopljenost v trenutne naloge. Če želimo razvijati in krepiti angažiranost pri otrocih, potrebujemo predvsem zanimive in zahtevne izzive.
Prijetna čustva / prijetni občutki
Prijetna čustva so neposredno povezana z občutki sreče. Zmožnost osredotočenja na lastna prijetna čustva je povezana z optimizmom ter zmožnostjo gledati na lastno preteklost, sedanjost in prihodnost s pozitivne perspektive. Pozitiven pogled na življenje pa pomembno prispeva h kakovosti življenja, odnosov in dela, navdihuje k večji ustvarjalnosti.
Vsak človek doživlja v življenju vrhunce in padce. Osredotočanje na neprijetne dogodke povečuje tveganje za razvoj tesnobe, depresije in drugih neprijetnih stanj. Osredotočanje na pozitivne plati življenja pa lahko pomaga lažje in hitreje prebroditi manj prijetna obdobja; pozitivna perspektiva lahko pomaga vztrajati in premagovati zahtevne izzive.
Raziskave kažejo, da lahko optimizem in pozitiven odnos do življenja vplivata na boljše počutje in zdravje. Pogostejše doživljanje prijetnih čustev pa ima pozitivne posledice na različnih področjih življenja, od šole do dela.
Pomembno je, da otrokom omogočamo priložnosti za doživljanje in izražanje prijetnih čustev in občutkov. Prijetna čustva, ki zajemajo občutke sreče, zadovoljstva, pomirjenosti, veselja, so pomembna za dolgoročni razvoj občutka obvladovanja sveta in sebe ter dolgoročno vplivajo na občutek kakovosti življenja.
Odnosi
Osrednji element PERMA modela in najpomembnejši za doživljanje notranje sreče in zadovoljstva so kakovostni medosebni odnosi. Odnosi, ki sprožajo občutja vzajemne povezanosti in podpore z ljudmi, ki so nam pomembni, se povezujejo z višjim življenjskim zadovoljstvom, upanjem, hvaležnostjo in delujejo kot varovalni sistem, ki nam olajša prebroditi neprijetne dogodke, občutke depresije in osamljenosti.
Sobivanje z drugimi ljudmi je nekaj, kar ima za nas tako velik evolucijski pomen, da celo nevroznanstvene raziskave kažejo, da se takrat, ko smo ogroženi, da bi ostali zapuščeni, aktivirajo središča za bolečino v naših možganih.
Odnosi in povezave z ljudmi so eden od najpomembnejših vidikov življenja. Kot družabna bitja vzcvetimo v okolju, ki omogoča povezovanje in močne čustvene in drugačne vezi z drugimi, ljubezen, intimnost. Trdni in iskreni odnosi nam nudijo oporo v težavnih časih, krepijo zadovoljstvo z našim socialnim življenjem, povečujejo pa tudi vključenost in skrb ter podporo s strani drugih. Zato ljudje v skupnostih s prevladujočimi pozitivnimi odnosi pogosteje občutijo pozitivna čustva. Altruizem in nesebična skrb za druge, ki izvira iz takšnih odnosov, pa krepi psihično blagostanje vseh vpletenih.
Pomembno je, da otrokom omogočamo priložnosti za navezovanje in vzdrževanje zaupljivih, pristnih in trdnih odnosov z drugimi ter razvoj socialnih veščin in kompetenc, ki jim bodo pomagale graditi in ohranjati takšne odnose v zrelih letih.
Dosežki
Jasni cilji, četudi majhni, pomembno prispevajo k občutkom psihičnega blagostanja, sreče in zadovoljstva v življenju. Naši dosežki, uresničeni cilji, krepijo samovrednotenje in samozaupanje. Tudi majhni osebni dosežki so lahko pomembni in vztrajni gradniki, ki krepijo našo samoučinkovitost.
Pomemben vir zadovoljstva je že napor, ki ga vlagamo v uresničevanje posameznega cilja. Tudi če cilja ne dosežemo takoj, lahko že poskušanje vzbudi občutke zadovoljstva in krepi pomembno lastnost, ki jo Carol Dweck imenuje razvojna naravnanost (»growth mindset«).
Otroci, ki odraščajo med odraslimi, ki si aktivno zastavljajo (in uresničujejo) cilje, razvijajo veščine, ki jim pozneje pomagajo zastavljati in dosegati lastne cilje. Posebno zanimivo je opazovati otroke in njihovo zadovoljstvo pri doseganju ciljev, ki se odraslim lahko včasih zdijo banalni. Notranje zadovoljstvo, v kombinaciji z zunanjim priznanjem, krepi otrokovo samozavest in zaupanje v svoje zmožnosti, to pa ga spodbuja k dodatnemu trudu in dosežkom. Takšno samozaupanje pomaga graditi odpornost na izzive in krepi veščine, ki jim bodo pomagale, da v prihodnosti ne bodo popustili ob morebitnih neuspehih, pač pa vztrajno premagovali izzive v življenju.
Ljudje, ki doživljajo več uspehov, pogosteje doživljajo in kažejo pozitivna čustva, kot so upanje, sočutje, empatija, udobje, zadovoljstvo, radost, ljubezen, hvaležnost in gorečnost, so predani svojemu delu ali interesom ter pogosto odkrivajo nove stvari, ki jih zanimajo. Na vseh področjih življenja so sposobni graditi in vzdrževati močne odnose ter čutijo pripadnost nečemu večjemu od sebe (skupini, timu, skupnosti), ki jim v življenju daje smisel.
Smisel
Četrti element PERMA modela je smisel; subjektivno merilo, ki prispeva k notranjemu občutku blagostanja in se navezuje na povezanost z nečim večjim od sebe ter občutek, da je življenje vredno. Občutek smisla je temelj našega razumevanja tega, kdo smo, kam spadamo, kakšen je naš namen, kaj nam daje smisel. Ljudem, ki se počutijo izpolnjene in aktivno počnejo stvari in aktivnosti, ki so jim pomembne, občutek smisla obenem vliva tudi upanje v prihodnost.
Ljudje, ki čutijo občutek namena in smisla v življenju, so bolj srečni in zadovoljni. Občutek smisla je tudi pomembno varovalo pred depresijo.
Za razvoj občutka smisla je pomembno, da energijo in čas posvečamo stvarem, opravilom, dejavnostim, ki se nam zdijo smiselne in pomembne. Enako velja za otroke: bolj kot občutijo stvari, ki jih počnejo kot smiselne in pomembne, bolj bodo te dejavnosti pozitivno vplivale na njihovo psihično blagostanje in na razvoj občutka smisla.
