19.1. in 20.1.2024 ter 2.2. in 3.2.2024 se je na šoli odvil že 9. Tabor za nadarjene učence, ki je letos potekal v znamenju domišljije in čarovnije. Učenci so se odzvali v velike številu in kot vsako leto napolnili mesta do zadnjega. Zaradi velikega povpraševanja smo ga ponovili kar dvakrat.
Na taboru smo izdelovali domišljijsko vasico smrkcev, izdelali čudovit hotel za žuželke, ki bo kmalu krasil okolico šole in s tem prispeval k še večji povezanosti učencev in narave okoli njih.
Učenci so lahko preoblikovali odslužene stare lesene stole, ki bodo kmalu okrasili avlo šole, saj so jim ponovno vdihnili novo energijo. Ustvarjali smo čudovite domišljijske pletenke in to kar z državnim prvakom in njegovo pomočnico, ki sta iz nas zvabila prave kuharske mojstre. Nekaj čarovnije smo prelili na unikatno poslikane rutke in z njimi razveselili tudi naše najbližje. Spoznavali smo čarobni svet Norveške, kamor smo le v mislih, a zelo doživeto, tudi odpotovali. Naredili smo pravljična mila za domov in jih z veseljem poduhali še pred odhodom. Ustvarili smo vsak svojo domišljijski robček, ki že krasi šolske hodnike in nas celo leto spominja, kako raznoliki smo. Preverili smo, kako iluzije vplivajo na naše zaznavanje, izkoristili pa smo lahko tudi pravo zimsko idilo za nekaj zimskih norčij. S kretanjem smo si postregli sveže palačinke in se naučili brez besed komunicirati. Kot pravi glasbeniki smo zaigrali nekaj aktualnih pesmi in ugotovili, da nismo od muh. Ugotovili smo, zakaj ima laž kratke noge in se naučili učinkovitega sproščanja preko iskanja notranjega miru. Uživali smo, ko smo postali zgodovinarji za 1 dan in ob tem izvedeli veliko dragocenih nenapisanih skrivnosti naših dragocenih gostov. Za presenečenje tabora pa je poskrbel skriti gost Matriks, ki nas je očaral s čarovniškimi triki in nam spomin vsakemu izmed učencev pustil podpisano karto.
Ker je tradicija taborov tudi hodnik, soba ali stopnice strahu, kar so letos učenci seveda pogrešali, saj smo si izjemoma glede tega malo odpočili in že naredili super načrt, kako bomo strah že v naslednjem letu ponovno obudili.
Ob vsem tem smo še zelo dobro jedli, se igrali, družili, se zabavali in predvsem veliko novega naučili. Veselimo se podobnih dogodkov tudi v prihodnje, saj ima takšno medgeneracijsko povezovanje in tako raznovrstna izbira dejavnosti res posebno dodano vrednost.
Hvala vsem učencem, ki so si nam upali pridružiti, staršem, ki so nam zaupali otroke, učiteljem, ki so žrtvovali svoj čas in energijo in nam tabor zelo popestrili.
Na svidenje drugo leto.
Mentorici tabora Barbara Kavčnik Rogelj in Lidija Pečjak Zgonc ter Ferry Stepančič
