Kočevsko spada med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije. Gozdovi pokrivajo več kot 90 % celotne površine. Tu je šest ohranjenih pragozdov, področje rjavega medveda, risa, divje mačke in volka. Tu so visoke kraške planote z vmesnimi kraškimi polji, vrtačami, udornicami in brezni, kraški vodotoki, značilno je celinsko podnebje. In v Kočevje, natančneje v Dom Jurček smo se v sredo odpeljali tudi mi, učenci iz 2.b.
V Jurčku so nas že čakali učitelji in sobe. Naša prva naloga je bila najtežja, a hkrati tudi zelo zabavna – postiljanje postelj.
Po kosilu smo izvedeli, da nas čakajo trije zelo zanimivi dnevi in da bo časa za igro z našimi igrami, ki smo jih prinesli s seboj iz Brezovice malo, zato pa bomo s prijatelji veliko časa preživeli zunaj.
Popoldne smo se preizkusili v lokostrelski spretnosti. Naučili smo se, da je potrebno z lokom ter puščicami ravnati previdno, vsak lokostrelec pa si mora sam pripraviti lok ter puščico namestiti na pravo mesto. Kar nekaj spretnosti je bilo potrebnih pri strelu puščice. Z dobrim vodenjem učiteljev nam je vsem uspelo zadeti tarčo!
Dobili smo tudi zmagovalce. Pri deklicah je bila najboljša lokostrelka Ana Ramovš, pri dečki pa sta kar dva dečka največkrat zadela tarčo: Val Zupančič ter Žan Bernard.
Ker nas je veliko v razredu smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je streljala z lokom, druga skupina pa se je medtem igrala na igrišču ter obiskala zunanje fitnes naprave.
Pred večernim kvizom smo opravili še šolske obveznosti – branje.
Na kvizu pa smo pokazali, da znamo in vemo veliko o sadju ter zelenjavi. Bili smo najboljši!
V četrtek dopoldne smo obiskali Medvedovo kraško jamo. Spust v globino jame (dobrih 100 m) je precej drseč in varovan z vrvjo, ki smo jo prinesli s seboj. Na dnu nas je za vse težave pri spuščanju v jamo poplačal čudovit pogled na kapnike, ki visijo s stropa jame. Našli smo kar 14 prebivalcev jame. Večinoma so bile to vešče, netopirja in človeške ribice pa žal nismo srečali. Morda prihodnjič.
Popoldne pa smo obiskali Rudniško jezero, imenovano tudi Kočevsko jezero, ki se nahaja na Kočevskem polju. Nastalo je na dnu rudniške kotanje, v kateri so z dnevnim kopom izkoriščali rjavi premog. V času delovanja rudnika je v kotanjo pritekal Rudniški potok, polnil je dve večji luži, katerih vodo pa so v času obratovanja rudnika prečrpavali in jo uporabljali pri separaciji premoga. Leta 1978 se je delo v rudniku prenehalo, voda pa je polagoma napolnila kotanjo. Jezero je globoko do 70 m, v jezeru pa prebivajo med drugim tudi krapi, somi in ščuke.
Medved Tonček, volk in ris pa seveda tudi jelen in košuta ter srna in srnjak pa so bili z nami zadnji dan počitnic v Kočevju. Spoznali smo vse te prebivalce, njihove prehrambene posebnosti ter karakterne lastnosti. Naučili smo se razlikovati sledi medveda, volka in risa. Tudi sledi divjega merjasca bi prepoznali, saj smo njegov odtis našli na gozdni učni poti, ki smo jo obiskali tik pred odhodom na Brezovico.
Žal je prijetno bivanje v Domu Jurček v Kočevju minilo kot bi trenil. Raznolike dejavnosti, mraz, dobra hrana, super učitelji Doma Jurček in druženje z vrstniki – vse to nam je učne počitnice še polepšalo.
