- februarja smo imeli proslavo, s katero smo obeležili slovenski kulturni praznik. Na njej so nastopili finalisti 9. Šolskega pesniškega natečaja, otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Valentine Ugovšek, Pojoči medvedki pod vodstvom zborovodkinj Karmen Penko in Irene Kosanc, glasbeniki Zoja Jesih, Ana in Miha Šparl ter Ilja Ainutdinov. Program so povezovali Tjaša Železen, Arnes Kuduzović in Tjaša Medvešek, za ozvočenje pa je skrbel Jaka Kušar.
Na prireditvi so bili razglašeni letošnji nagrajenci pesniškega natečaja, ki so prejeli knjižne nagrade:
- Marko Anžur, 2. b – LISICA POTEPICA,
- Filip Bernard, 2. c – JEŽEK,
- Brina Zarja Belič, 2. g – HRČEK,
- Vita Vodnik, 4. b – PIKO IN PASJA LEPOTICA,
- Nina Megušar, 5. b – ZAJČJA DRUŽINA PRAZNUJE,
- Jakob Bernard, 6. c – MOJ KUŽA,
- Nataša Lomani Konda Požek, 6. c – PES in
- Zoja Jesih, 8. c – LUNINE ŽIVALI.
Finalisti razredne stopnje pa so v torek, 5. 2., nastopili skupaj z učenci podružnične šole v Notranjih Goricah.
Več …
RIS
V daljavi vidi
se siv obris.
To ni nihče drug
kot ris.
Ko se približa,
zastane nam dih.
Stojimo pri miru
pokončno kot ris.
Ris se nas ustraši
in hitro zbeži.
Sedaj smo varni
za vse dni.
Zoja Vesel, 2. b
LISICA POTEPICA – nagrajena pesem
Lisica potepica
je prava tatica.
Gre na kmetijo,
kjer putke živijo.
Če kokoš že spi,
jo v koš naloži
in domov odhiti.
Marko Anžur, 2. b
HOV!
Kuža spi in smrči,
Ko se zbudi, reče:
»Hov! Hov! Hov!«
In odide ven na lov.
Lastnik ga vpraša:
»Kje si bil?«
»Hov! Hov! Hov!
Pri sosedovih sem kost dobil.
Tudi oni imajo psa
in sva postala prijatelja.
Hov! Hov! Hov!
Vseeno sem prišel domov.«
Ela Susman, 2. c
LISICA
Lisica priplazi se na kmetijo.
Rada pripravila bi veliko gostijo.
Med kokoške se zapodi
in hitro ima v gobčku tri.
Vesela zdaj hiti domov,
velik to je bil ulov.
Svoj brlog ima pod zeleno smreko,
v njem pa posteljo iz vej
in iz listja spleteno deko.
Pod deko mladički mali še spijo.
Ko mamica pride, glasno kričijo:
»Hura! Zdaj se bomo mastili,
potem pa plesali in se veselili.«
Hana Bernard, 2. c
JEŽEK – nagrajena pesem
V gozdu pod skalo
se ježek je skotil,
krogel, bodičast,
radoveden in igriv.
Za drevesom lisica skrita
je ždela in si ježka
za kosilo zaželela.
Lisica je zvita,
a ježek še bolj!
Zvije se v kroglo
in skotali se po
hribu navzdol.
Ježek s hruško se masti
in lisici zakriči:
»Teta lisica, zdaj
si lačna in potrta,
drugič za kosilo
si izberi krta.«
Filip Bernard, 2. c
HRČEK – nagrajena pesem
Hrček ima zelo luštkan smrček.
Štiri tačke, rjave hlačke.
Podnevi smrči,
ponoči pa kolo vrti.
Korenček razdeliva
in skupaj zdravo živiva.
Brina Zarja Belič, 2. g
MUCA
Muca grize, praska,
mijavka na ves glas.
Po drevesih pleza
in zabava nas.
Skriva se
in miško lovi,
brž jo pohrusta,
ko jo ulovi.
Gal Guček, 3. a
TEKAČ BOBER
Nekoč je živel nek bober,
ki je v teku bil zelo dober.
Medtem ko je tekel,
je sam sebi rekel:
“Uh, spet bom prvi,
saj tek imam v krvi!”
In res.
Prav nič se ni zmotil
in se takoj pokala je lotil.
“Juhu! To sem si vedno želel!
Tako zelo sem vesel!
Če bom tekel – ne bom bil debel!”
Hana Martinjak, 3. b
KAKO SE ROJEVA ZAJČEK
Najprej je puhasta kepa,
nato je že puhasti krog,
ko gre mamici zajčici
prvič v življenju na jok.
Nato je že kepa z nogami,
potem pa dobi še roke,
iz tega pa zajček nastane,
kdor to že ve ali ne.
Danes je zajček
prišel na naš svet.
Ne morem verjet!
Tara Sabljaković, 3. d
MOJA ZAJČKA
Vsako jutro, ko se zbudim,
k mojim kepicam pohitim.
Hana in Zobi, to moja zajčka sta,
ki najraje na svetu deteljico glodata.
Tudi mamica ju zelo rada ima
in ju veliko crklja,
včasih pa kupi priboljške,
seveda za oba.
Larisa Sojer, 3. g
ŽIVALI
Živali so lahko bele, rumene,
rožnate in zelene.
Ene imajo rade puščavo,
druge led in sneg,
nekatere pa zeleno travo.
Živali nas spremljajo ves čas!
Zjutraj nas zbuja petje ptic,
zvečer je hukanje sove
povsod okrog nas.
Lahko so pernate, luskaste
ali pokrite z dlako.
Ta svet je tudi njihov,
zato ga delite z njimi
in imejte jih radi!
Anadea Belavić, 4. a
KUŽA LUŽA
Bil je lep srečen dan,
s soncem obsijan.
Po ulicah sem se sprehajala
in oblačke dohajala.
Takrat pa nekaj v grmu zašumi
in mene takoj pogum zapusti.
A to je majhen kuža,
ki mu dam ime Luža.
Takrat pa dež se spet ulije!!!!
Potem ga odpeljem k sebi na dom,
zanj res lepo skrbela bom.
Aria Hercog Lendero, 4. a
PIKO IN PASJA LEPOTICA – nagrajena pesem
Kuža Piko gleda sliko,
na njej je pasja lepotica,
ki izgleda kot kraljica.
Kraljica nekam čudna je,
nikamor ne premakne se.
Piko laja in poskuša čisto vse,
a lepotica še vedno pri miru je.
Piko laja tako glasno,
da mu slika pade na glavo.
Lepotica se je zdaj razbila,
za sabo le črepinje je pustila.
Piko spozna, da je bila na steni le slika;
zdaj je žal ni več, to je dejstvo in pika.
Vita Vodnik, 4. b
ZAJČJA DRUŽINA PRAZNUJE – nagrajena pesem
Prvi december je pred vrati,
darila pripravljajo Božičkovi škrati.
V našem zajčjem brlogu je že veselo,
vsi zajci smo poprijeli za delo.
Mama že peče korenčkove piškote,
sestrica pripravlja še druge dobrote.
Na kaminu so že nogavice,
zunaj padajo bele bleščice.
Na božični večer smo vsi zajčki zbrani,
zabavamo se ob dobri hrani.
Cukamo se za kožuščke,
potem pa zaspimo,
ker imamo prepolne trebuščke.
Nina Megušar, 5. b
ŽIVALI
Vsi na svetu živali imajo radi,
pa naj so stari ali mladi.
Nekatere rade plavajo v vodi,
druge so raje v zraku na svobodi.
Nekaj imamo jih tudi doma,
po navadi ribo, mačko ali psa.
Enaki na svetu dve nista živali,
ne bi ju našli, četudi bi ju iskali.
Navdušujejo živali nas spet in spet,
zares čudovit živalski je svet.
Katarina Smrdel, 6. a
MOJ KUŽA – nagrajena pesem
»Kaj želiš za rojstni dan,
da vesel ga boš proslavljal?«
»To dolgo že veste, ne bom več ponavljal.«
In moja želja se v kosmato kepico je spremenila,
v hiši naši pravo zmedo povzročila.
Vsi hoteli smo se z njo igrati,
tekati naokrog,
po vrtu divjati.
Zdaj kepica mala velik je kuža postala,
še vedno igriv,
malo divjaški, zelo zanimiv.
»Hov hov« to je pozdrav, ko v šolo odhajam,
»hov hov« je tudi pozdrav, ko pridem domov.
Le da takrat bolj vse veselo zveni,
z repom opleta
in točno že ve, da polna se skleda obeta.
»Hov hov« to pomeni tudi hvala,
potem ko na sprehodu
pol okolice sva razdejala.
»Rad te imam,« povem mu vsak dan,
on pa »hov hov«, kar pomeni
»vesel sem, da te imam«.
Jakob Bernard, 6. c
PES – nagrajena pesem
Pes je zvest prijatelj moj,
skoči name res takoj.
Še copate mi prinese
in jih prav tako odnese.
Oglaša se tako, da laja,
z repom miga in razgraja.
Kožušček je njegovo oblačilo,
v njem se je veliko bolh zaredilo.
Tudi on mora v šolo hoditi.
V njej se mora naučiti,
da se ne sme za poštarjem poditi.
(Pa tudi veverice
mora na miru pustiti.)
Nataša Lomani Konda Požek, 6 .c
KAJ NAM POMENIJO ŽIVALI
Živali so pomembne v življenju ljudi,
od njih se lahko vsak veliko nauči.
Celoten si z njimi delimo planet,
zato bi morali v slogi živet’.
Včasih so bile živali le v divjini,
a smo jih udomačili že v prazgodovini.
Danes za hišne ljubljence
vse vrste živali imamo.
Do njih gojimo čustva
kot do vseh družinskih članov.
Živali so torej divje in domače.
Ena plava, druga skače.
Prav vse so raznolike,
druge barve ter oblike.
Toda žal ljudje
na te bisere narave
oziramo se malo.
Brezbrižno sekamo gozdove
in se niti ne zavedamo,
da jim uničujemo domove.
Onesnažujemo vsepovprek,
živali se nemočno
počasi dušé v smeteh.
Obvarujmo torej živali,
da bomo mi lahko nanje ponosni
in one na nas.
Da v prihodnosti naš ljubi svet
kazal bo zadovoljen obraz.
Žan Arsov, 7. b
LUNINE ŽIVALI – nagrajena pesem
Velike šape.
Močno telo.
Morilski kremplji.
Jantarne oči.
Košat rep.
Pozorni uhlji.
Dolgi čekani.
Močan nos.
Mogočni lovci.
Neusmiljeni.
Mogočni.
To so volkovi.
Zoja Jesih, 8. c
